Prijatelj Robert Sens sedaj že bivši veslač, vsako leto na dan združitve obeh Nemčij 3. oktobra organizira regato Rund um Wannsee na kateri nastopajo osmerci. Med njimi tudi All-star osmerec v katerem smo letos sedeli Italijana Luca Ghezzi in Stefano Basalini, Irec Alan Martin, Švicar Andre Vonarburg, trije Nemci Ulf Siemes, Karsten Brodowski in Hagen Rothe, krmar Axel Beutelmann in seveda moja malenkost.

Na tekmi dolgi 15km je istočasno štartalo osemintrideset osmercev različnih kategorij, med njimi nas je bilo sedem v absolutni konkurenci. Kljub temu, da so bili poleg nas Poljaki že peto leto neporaženi na Poljskem državnem prvenstvu in Nemci viceprvaki v lahki kategoriji, smo že na samem štartu pokazali, kdo je »glavni«. Na polovici proge smo imeli že občutno prednost 30 sekund, tako da smo do konca le še kontrolirano odveslali ter si priveslali zasluženo zmago. Tako je All-star osmerec že tretje leto zaporedoma neporažen.

Regata Rund um Wannsee pa je v treh letih postal dogodek, ki te navda z inspiracijo ter idejami kako se da narediti spektakel tudi v športu kot je veslanje. Vse čestitke Robertu.

Po olimpijskih igrah so bili mnogi radovedni, kakšna bo odslej moja športna pot, oziroma kaj se bo zgdilo z najimim dvojcem.

Moram priznati, da v tem trenutku niti sam nimam pravega odgvora, oziroma je odgovorov več. Kar vem sigurno je, da si želim in moram nadaljevati športno kariero, jo poiskušati po rezultatski plati obdržati blizu vrha oziroma jo še nadgrajevati. Ali bom sam ali s kom drugim, to bomo še videli.

Po več kot razočaranju na olimpijskih igrah se je ponudila možnost, da se prvič na mednarodni sceni preizkusiva z bratom Janom in sicer na evropskem prvenstvu na progi Schinias na Maratonskem polju v Grčiji. Seveda te priložnosti nisem hotel izpustiti, čeprav po slabšem rezultatu na olimpijskih igrah nisem bil ravno na višku z motivacijo.

Sama konkurenca na evropskem prvenstvu seveda ni bila tako močna kot na olimpijskih igrah, lahko pa bi jo primerjal s tekmo svetovnega pokala, kar pa zopet ni kar tako. Zanimalo me je kako se bova v malo težjih situacijah znašla z Janom kajti rezultati na treningih so bili kar solidni.
Evropsko prvenstvo in najino sedmo mesto bi ocenil predvsem kot preizkus dvojnega dvojca z Janom, ki je pokazal, da lahko v bližnji prihodnosti računamo tudi na to možnost.

photo: Zofka

Finale olimpijskih iger! Nervoza! Pričakovanja! Vseeno se ni izteklo po pričakovanjih. Prva polovica tekme se je odvijala po planu, v drugi polovici pa nisva uspela obdržati hitrosti, ki bi naju pripeljala do tako željene medalje. Enostavno ni bilo moči. Zmagala sta Avstralca, ki sta iz tekme v tekmo kazala izjemno pripravljenost in vse to potrdila na finalni tekmi olimpijskih iger, druga sta bila Estonca ter tretja Angleža.
Na četrtem, petem, šestem mestu smo se zvrstili Novozelandca, Francoza, Slovenca, nekako tihi favoriti za medalje, ki pa nam leva stran regatnega polja očitno ta dan ni dopustila drugega kakor da športno čestitamo dobitnikom olimpijskih medalj ter odkorakamo sklonjenih glav.

francoski in slovenski čoln

Na polfinalni dirki v pekinskem vodnem parku Sunyi sva po dobri vecini proge, ko sva tekmo vodila, pristala na drugem mestu za letos odlicno pripravljenima Australcema, Novozelandca pa sta presenetljivo komaj usla Hrvatoma. V soboto naju caka tako zadnja in finalna preizkusnja. Finale bo izredno mocno, prav vsi colni so odlicno pripravljeni, tako da nas caka, ce ne ze od zacetka pa prav gotovo v samem finishu, pravo bojno polje.

Odrinili smo proti vzhodu na zame že četrte olimpijske igre.
Ker je bila sezona do sedaj nepredvidljiva, bova tudi v Beijingu šele po prvi tekmi videla kakšne sadove so obrodili treningi med Poljsko in Olimpijskimi igrami. Na vsaki tekmi bova poskušala dati vse od sebe. Konkurenca je izredno močna, zato se kljub temu da pričakujeva veliko, zavedava da bo vsaka najmanjša napaka usodna.

Maskote letošnjih olimpijskih iger v Beijingu ali Fuwa(e), kar dobesedno pomeni ‘igračka za srečo’, so nastale na podlagi barv olimpijskih krogov in uprizarjajo naravne značilnosti štirih najbolj priljubljenih kitajskih živali -ribo, pando, tibetansko antilopo, lastovko- in olimpijski ogenj. Njihova imena skupaj -Bei Jing Huan Ying Ni- sporočajo dobrodošlico v Beijing.
Kljub temu da olimpijske igre v modernem kontekstu prilagajajo svoje vloge in nekoč velike misli, športniki še vedno upamo da bomo sodelovali v športnemu dogodku s pravim športnim duhom.

foto: Zofka


Tako kot v Luzernu na prvem pokalu, sva tudi v Poznanu v predtekmovanju izgubila proti trenutno močni novozelandski navezi Waddell-Cohen.
Polfinalno tekmo sva odpeljala kot sva pričakovala in kljub manjšim težavam v zadnji četrtini proge zmagala pred belgijskim čolnom.
Taktika finalne tekme z hitrim štartom in kontrolo konkurence nama je lepo uspela, vendar sta naju na polovici proge kljub temu ujela Novozelandca. V zadnji četrtini proge pa je bilo potrebno narediti močan finiš za kar sta zaslužna Estonca, ki sta se začela nevarno približevati. Dirko sva končala druga, kar nama je vlilo samozavesti in motivacije, ter nekako olajšalo delo do olimpijskih iger.

Na Bledu je potekala tradicionalna, tokrat 53. mednarodna regata, kjer sva v soboto in nedeljo z Iztokom veslala v dvojnem dvojcu in ob skromni konkurenci osvojila dve odličji. Tekmi sta služili predvsem kot zaključni trening pred prihajajočim finalom svetovnega pokala v poljskem Poznanu, kjer bova poskusila popraviti vtis in uvrstitev iz Luzerna, s katero sva bila vse prej kot zadovoljna. Dober rezultat pa bi bil vsekakor tudi dobra popotnica za olimpijske igre v Pekingu, ki se hitro bližajo.

Začetek drugega svetovnega pokala v Luzernu ni bil najbolj obetaven. V predtekmovanju sta naju prehitela Novozelandca Waddell- Cohen in že v prvi tekmi pokazala svojo moč predvsem v drugih 1000 metrih.

foto: Zofka

V polfinalu sva izgubila proti avstralski posadki Crawsay- Brennan, čeprav polfinalna tekma ni bila slabo izvedena, pa se nama je v zadnjih 500 metrih poznala utujenosti, prav tako kot v prvi tekmi.
Očitna utrujenost, oziroma tisto nekaj kar naju je pestilo, se je iz tekme v tekmo le seštevalo, tako da v finalu nisva uspela razviti visoke hitrosti s katero bi bila blizu vrha. Osvojila sva 6. mesto. Luzern seveda ni dobra popotnica za zadnji svetovni pokal, ki bo potekal od 20. junija do 23. junija v poljskem Poznanu, vsekakor pa je lahko dobra motivacija.

Zaradi problemov v ledvenokrižnični hrbtenici odkritih konec aprila tega leta, sem izgubil približno deset dni treninga tako da se nisem udeležil tekme v Munchnu. Izvidi s slikanja z magnetno resonanco so pokazali, da gre za okvaro medvretenčnih ploščic. Ortoped mi je predpisal posebne vaje za krepitev mišic okrog poškodovanega predela ki naj bi ob rednem izvajanju pomagale, da bom spet v formi za drugi del sezone. Moji odsotnosti navkljub se je Iztok munchenskega pokala vseeno udeležil in se po le nekaj treningih v enojcu moral soočiti z močno konkurenco ter priveslal zadovoljivo 7. mesto.