Pred tednom dni sem se vrnil iz treninga v italijanskem Tirreniju, kjer sva z Iztokom trenirala skupaj s posadko hrvaškega dvojnega četverca.

Pogoji za trening so bili odlični. Veslali smo v 14 km dolgem kanalu, ki je bil zgrajen v namen transporta luksuznih jaht. Povdarek je bil na nabiranju kilometraže s posameznimi sparingi, ki smo jih večinoma opravili v doublih, saj sva imela odlične sparing partnerje v posadkah hvaškega skulla, ki so prav tako kot v skullu, kjer so bili svetovni prvaki, hitri tudi v doublih. Trening je bil uspešen. Vzdušje Toskane me je navdušilo in sugurno se vrnem vendar na bolj dopustniško varianto.

Po nekajdnevnem postanku doma, sem se priključil reprezentanci na poti na dvotedenski trening v Pločah blizu delte Neretve. Vremenski pogoji, kjer trenutno razvaja sonček in prijetno okolje, pa dajejo dodaten elan za vse naporne treninge, ki so še pred nami. Ko bomo imeli dan ali vsaj popoldan prosto pa ne uide izlet v Mostar, kjer si bom privoščil pleskavico in čevape ter mrzlo pivo.

Nedelja je bil večer, ko sta se združila umetnost in šport. Pred dnevi me je namreč na mailu pričakalo vabilo na nedeljski pogovor z znanim in polodovitim belgijskim sodobnim umetnikom Janom Fabrom, ki je tačas kurural Exodos-festival sodobne odrske umetnosti. V klubu Lili Novy v Cankarjevem domu smo v družbi ultramaratonskega plavalca Martina Strela, atletskega trenerja Srdjana Djordjevića razpravljali o telesu. Ker se gospod Fabre skozi svoje umetniške stvaritve in performanse ukvarja z različnimi interpretacijami telesa, ga je zanimala prespektiva in odnos profesionalnega športnika do telesa. V nabito polnem literarnem klubu smo skupaj z radovednim občinstvom in Janom Fabrom prehajali od Amazonke do treningov in fizičnih meja telesa ter združevali umetnost in šport, ki si očitno le nista tako diametralno nasprotna, kot se zdi na prvi pogled.

Srečanje s priznanim umetnikom Janom Fabrom je bilo inspirativno in polno energije, tako kot on sam. Z nestrpnostjo sem pričakoval tudi torek in njegovo predstavo Prometej, pokrajina 2, o kateri pa sem zaradi bolezni lahko bral le v časopisu.

V  finalu sem štartal dobro in do polovice proge vzdrževal tempo vodilnih Cambella, Syneka in Draysdela. Realno ni bilo prčakovati, da bi se boril za prva tri mesta, želel pa sem si sredino finala. Kljub dobrim pogojem, sem očitno že začel čutiti utrujenost iz prejšnjih tekem in po prvi polovici proge enostavno nisem zdržal visokega tempa. Na koncu sem popustil in predse spustil še Tufta in Zhanga. Tako sem se moral kljub višjim ambiciajam zadovoljiti s šestim mestom, ki glede na majhno količino treningov opravljenih v tej elitni disciplini ni zanemarljivo. Enostavno logično je, da apetit zraste in da po osvojenem zastavljenem cilju želiš več. Toda moral bom pogledati realno in biti izjemno zadovoljen, da sem uspel premešati karte v creme de la creme finalu – v moškem enojcu na svetovnem prvenstvu in se osredotočiti na novo sezono. Glede na potek vsekakor nepozabnega svetovnega prvenstva in dokaz, da mi skif lepo teče lahko rečem, da se v prihajajoči sezoni lahko osredotočim prav na ta čoln.

Polfinalna zgodba je malo drugačna. Lahko rečem, da tako dobre tekme že dolgo nisem odpeljal. Veseli me, da vsako tekmo peljem boljše in da se mi je letošnji trud obrestival. Vremenski pogoji so mi šli na roko in tekma je bila pravi adrenalisnki užitek. Na štratu so bili poleg mene še Šved Karonen, Olimpijski prvak Norvežan Olaf Tufte, Anglež Alan Campbell, Litvanec Griskonis ter Amerikanec Jurkowski. Kvalitetna druščina, kjer prav nikogar ni bilo podcenjevati. Predvsem pa prvih trije, ki veljajo za favorite. Najhitreje je štartal Anglež, kateremu sem sledil. Tufte je močno napadal v drugi polovici ter me na koncu prehitel zgolj za pol sekunde, Šved Karonen pa je zaostal v zadnji četrtini proge. Finiš linijo smo v tesnem zaporedju tako prevozili Campbell, Tufte, Špik. Prvi trije  smo odpotovali v A finale. V drugi polfinalni skupini so se kvalificirali Novozelandec Drysdale, Čeh Synek in Kitajec Zhang, s katerim sva se srečala že v repasažni skupini, ki očitno le ni bil tako lahka.

V soboto ob 15.53 (NZ), 3.53 (SLO) je na sporedu finale enojcev, vsi vabljeni predTV ekrane, compe itd. Če pa boste preveč zaspani si lahko ogledate posnetek.

Na papirju je naša repasažna skupina res izgledala najlažja, nasprotniki so bili Kitajec Zhang, Slovak Babač in Rus Ryabcev. Vodstvo sem prevzel takoj po štartu, ter nato z umirjeno vožnjo nadziral dogajanje v ozadju, kjer je Zhang neprestano napadal. V finale sva se uvrstila prva dva, jaz in Kitajec.

Zeleni pašniki, močan veter in valovi. Nova Zelandija kjer naj bi se danes začelo svetovno prvenstvo 2010 je presenetila. Po programu je bilo speljanih le pet tekem, nato pa je bil prvi dan svetovnega prvenstva prekinjen, veter je bil premočan, valovi pa preveliki, da bi se dalo veslati. Moja prva tekma bo tako na sporedu jutri v ponedeljek 01.11. Direktno v polfinale se uvrsti le prvi. Poleg Nizozemca, Rusa in Švicarja pa sta v moji skupini še aktualni štirikratni svetovni prvak, Novozelandec Mahe Drysdale in Šved Lassi Karonen redni finalist letošnjih svetovnih pokalov. Zahtevni nasprotniki me čakajo že v prvem nastopu, kar pa mi daje še dodaten motiv. Kako se odvijajo tekme si lahko ogledate na www.worldrowing.com., več o moji pa vam napišem po končanih predtekmah.

V pogovorih z domačini sem izvedel, da vetrovne razmere v Karapiru niso nekaj neznanega tako, da se mi poraja vprašanje zakaj neki se funkcionarji FISA odločajo, da bo svetovno prvensto na kraju, ki je bolj primerno za surfanje kot pa za veslanje.

Do začetka letošnjega svetovnega prvenstva v Novi Zelandiji nas loči le še drobnih 42 dni. Apetiti rastejo s treninga v trening, sploh ker mi enojec v katerem se uspešno znojim že lep mesec lepo teče in meritve opravljene na testiranjih vlivajo precej motivacije. To bo moj prvi nastop v enojcu na svetovnih prvenstvih, kar je nedvomno ogromen izziv, s katerim sem se želel soočiti že kar nekaj časa. Sploh ker sem že stal na stopničkah svetovnega pokala. Sicer pa tako nepredvidljive sezone, kot je bila ta ne pomnim.

V načrtu je bil dvojni dvojec z bratom Janom, vendar pa se mi po nepričakovano slabih nastopih na svetovnih pokalih, ni zdelo smiselno z nadaljevanjem. Zato sem po Luzernu, finalni tekmi svetovnega pokala pospešeno pričel s treningi v skifu.

Nadaljujem s treningi na relaciji Bled-Maribor, v začetku oktobra pa se v družbi z dvojcem brez krmarja v zasedbi Pirih- Kolander, dvojnim dvojcem v sestavi Fistravec- Jan Špik, ter lahkim dvojnim dvojcem Cvet- Malešič selimo na Hrvaško Peručo, kjer bomo trenirali skupaj z veslači hrvaškega dvojnega četverca, ki so letos v izredni formi.

Finala svetovnega pokala na Bledu so bila zaradi napovedi slabih vremenskih razmer prestavljena na jutranjo uro in s fanti smo bili prepričani, da se lahko vklučimo v boj za najvišja mesta. Takoj po štartu je bilo veslanje sicer kar nekaj časa obetavno, kvalitetnega zavesljaja pa zopet ni bilo. Zato ni čudno, da smo po 500 metrih počasi izgubili priborjeno pozicijo, ter nato še stik s konkurenco. Po Murphiju je pač tako, da ko gre narobe ena stvar se to samo še nadaljuje. Kreku je anmreč v finišu dobesedno odneslo oz. požrlo veslo, kar je še dodatno zasidralo naše šesto mesto v finalnem nastopu.

Do naslednjega svetovnega pokala so trije tedni. V tem času bo potrebno pretehtati najboljše možnosti, ki jih ponujata četverec ali dvojni dvojec. V katerem čolnu bom predstavljal Slovenijo v Munchnu se bova s trenerjem odločila v naslednjih dneh.

Slogan Blejskega svetovnega prvenstva je: it’s time for Bled. Jaz pa pravim: it’s time for double.

Prvi dan svetovnega pokala na Bledu ni bil ravno po mojem okusu. V nedeljski finale bi nas popeljalo drugo mesto, ki smo ga večino tekme tudi kontrolirali. V zahtevnem finišu pa smo izgubili boj proti favorizirani posadki Poljske, aktualnim svetovnim in oplimpijskim prvakom. Občutki po tekmi so bili mešani, saj rezultat ni slab vendar pa veslanje ni bilo na nivoju katerega smo sposobni. Šli smo v repasaž skupaj Ukrajinci, Čehi, Belgijci in Kitajci.
Dan dva se je začel z nekaj žiivčnosti na ogrevanju, saj smo vedeli, da že najmanjša napaka lahko prevesi tehtnico v korist tvojih tekmecev. S štarta smo se pognali na vso moč, kar se je poznalo na vseh vmesnih časih, saj smo bili vodilni vse do 1500 metrov. V zaključku nam je popustila koncentracija in Ukrajinci so to izkoristili, mi pa se niti nismo več naprezali, saj je bil vstop v finale zagotovoljen. V finalni tekmi si želim predvsem dobrih pogojev in dovoljšne mere zbranosti, ter dober občutek za čoln, vse ostalo so le še lepotni detajli.

Vse je že nared, da se uradni zavesljaji na prvem svetovnem pokalu na Bledu lahko začnejo! Razmere so OK, kvari jih le močan popoldanski veter, ki je dvigoval valove na treningih ta teden. Živahno dogajanje in številne ekipe iz celega sveta so razgibale dogajanje v Zaki in jezeru, kjer je že prava gneča, predvsem pa vlada navdušenje nad razmerami in okolico v katerih bo potekal letošnji prvi pokal. Da pokal odveslamo v četvercu smo sklenili nedavno, zato je jasno, da ekipi manjka kilometrina, ki pa napreduje iz treninga v trening, čoln nam lako steče odlično, tako da sicer prej kot lahka tekma, v kateri so močni lanskoletni svetovni prvaki Poljaki in Nemci, lahko ponudi tudi z lepim rezultatom, za kar bomo dali vse od sebe. Upam le še na dobre razmere!

V nedeljskem programu sem tekmoval v dvojnem dvojcu. Z Janom sva rutinirano strla odpor posadke Zupan-Čop ter jima dovolila, da sta v finišu zmanjšala zaostanek le na sekundo. Tekma s časom 6:20 je za blejske razmere hitra.
V zadnjem delu tekmovanja smo preizkusili še posadko dvojnega četverca Ulčar-Špik-Špik-Fistravec. Nastop namenjen testu regatne hitrosti je pokazal nekaj manjših napak.
Rezultat prvomajske regate je viden napredek v primerjavi z Zagrebom. To je potrdilo moje domneve, da je za slabši začetek sezone krivo predvsem pomankanje treninga na vodi. Sedaj pričakujem regato v Duisburgu, ki je na sporedu 15.- 16. maja. Kaj bom tam veslal, pa vam sporočim ☺.

Se vam zdi, da se poletje približuje z vso hitrostjo? Moj občutek je, da z nadzvočno.
Tudi prvomajska regata kot, da je ravnokar bila, že moram znova poprijeti za vesla in se pognati iz štartnih blokov.
Sobota rezervirana za enojce je bila sončna in vetrovna, predvsem popoldan v času final. Po dobrem štartu sem bil na tisoč metrih še v položaju za končno zmago vendar pa sem v naslednjih metrih vse zapravil na razburkanem blejskem jezeru.
Čas 7.02 in zaostanek treh sekund za Čopom je trenutno zadovoljiv rezultat.

Te dni mi je bila poslana smešna fotka, ki si je takoj prislužila svoje mesto na mojem obzidju. Ne skrbet! Zaenkrat imam še obe roki…vse zasluge pa gredo modelu na desni, ki je prostor za svoj grafitek našel na pravem mestu. Good job Zeki, vsem pa želim sončno in uspešno sezono! :)
Na levi »Don’t drink and drive!« kampanja 2005.

Mraz, veter malo sonca in naporne tekme-povzetek letošnjega veslaškega začetka, s prvo regato Croatia Open 2010.
Kot je že v praksi na prvih regatah preizkusimo stanje v dveh disciplinah, tokrat sem štartal v enojcu in dvojnemu dvojcu. V močni konkurenci enojcev sem v dopoldanskih predtekmah odveslal izvrstno, sproščenost in dobra izvedba zaveslajaja sta mi omogočila, da nisem imel težav z osvojitvijo prvega mesta, ki je vodilo v popoldansko finale A. Ker pa veslanje enostavno ni steklo po planu, sem končal na 5.mestu.

V dvojnem dvojcu sva z Janom, naslednji dan, sva predtekme odveslala rutinirano, finale pa podobno kod v enojcu ni bilo preveč vrhunsko, kar pa za ta čas pravzaprav ne preseneča.Končala sva na 4. mestu.

Občutki po Zagrebu so različni, sigurno pa se bo kvaliteta nastopov izboljševala iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Prvomajska regata na Bledu je na sporedu že 24. -25. aprila.